Language:
English, Slovene
Rojen sem 10. marca 1980 v majhnem mestu Trbovlje v Sloveniji. Obiskoval sem Osnovno solo Ivana Cankarja, pozneje
pa srednjo ekonomsko solo v Trbovljah. V osnovni soli sem hodil na tecaj racunalnistva, v srednji pa sem sodeloval pri
racunalniskem krozku. Po srednji soli sem se vpisal na fakulteto za racunalnistvo in informatiko v Ljubljani
(trenutno sem absolvent). Delam v podjetju Dewesoft, kjer se ukvarjamo z razvojem merilne tehnike. Programiram
v okolju Delphi, nekaj tudi Matlab in C. V prostem casu se ukvarjam s fotografijo in karatejem.
Fotografija je moja strast ze kar nekaj let. Kot vsak otrok sem tudi sam fotografiral s kompaktom. Pri 14 sem dobil
ruski fotoaparat FED 3 (sovjetska kopija leice, narejena v tovarni FED, podobna leici M3), ki je imel ze kar nekaj
nastavitev (zaslonka itn.). Seveda, kako nastaviti kaksno funkcijo, takrat nisem razumel in sem fotografiral kar z
osnovnimi nastavitvami. Leta 2000 pa me je kolega fotograf navdusil z modelom Canon EOS 50. Takoj sem si ga kupil
in pocasi tudi zacel razumevati tehnicne lastnosti fotoaparata. Lahko bi rekli, da sem se takrat zares zaljubil v
fotografijo. Ko so se na trgu pojavili prvi res dobri digitalni SLR-ji firme Canon (350D), sem stvar preizkusil pri
kolegu Matevzu K. in si rekel: to je to. Skoraj nobenih stroskov z razvijanjem slik in filmi ter velika svoboda pri
preizkusanju novih stvari. cez nekaj casa sem ta aparat zamenjal za 400D, predvsem zaradi vecjega zaslona in s tem
moznosti malo boljsega predogleda fotografije.
Kar me je pa resnicno vseskozi motilo v vstopnem digitalnem razredu, pa je tezak dostop do gumba za korekcijo osvetlitve
(kar je imel ze analogni EOS 50D) in pa slaba slika. Vedno je bilo potrebno kar nekaj obdelave v photoshopu za zadovoljiv
rezultat. Zacel sem iskati nekaj boljsega, vendar se vedno financno dosegljivega. Tako sem prisel do EOS 5D, ki ga trenutno
uporabljam. ce sem prej rekel, da sem se zaljubil v fotografijo, bi lahko zdaj dejal, da sem se zaljubil se v fotoaparat.
Zadnja leta me vse bolj veseli tematika tihozitja, t. i. fotografija still life, sploh ker nimam veliko casa za izlete v
naravo, potreti pa me nikoli niso prevec veselili. Vecinoma delam komercialne in umetniske fotografije. Za ustvarjanje
umetniskih posnetkov po navadi traja kar dolgo, da dobim idejo, potem pa je tu se seveda realizacija. Pri snemanju
komercialnih pa grem obicajno v trgovino in si ogledujem izdelke, dokler ne zagledam cesa, kar me res pritegne.
Potem pa poizkusam ta izdelek cim boljse predstaviti.